»Ne, ni obiskov, direktor ne dovoli.«

»Na kraju umiranja in v trenutku smrti govori o novem mestu bivanja v večnosti.«

»To pa ne pomeni, da zavračamo ukrepe, ki so sprejeti za zaščito, dejansko so potrebni in jih je treba spoštovati, vendar je treba določati od primera do primera in poiskati mogoče rešitve.«

»Zadnje obdobje življenja je najbolj travmatično in zahteva veliko mero spoštovanja in naklonjenosti do ljudi, ki se poslavljajo od nas.«

»Ko je leta 1990 na Onkološkem inštitutu za rakom na pljučih umiral moj ljubljeni duhovni prijatelj Marjan Rožanc, sem ga spremljala vsak dan šest mesecev do smrti.«

»Iztegnil sem dlan in se narahlo dotaknil njenega kožuha. Bila je topla in mehka. Ne moreš umreti brez imena, sem pomislil. Greta, srna Greta. To se mi je zdelo lepo ime za srno. Počasi sem jo božal in ji nežno šepetal zloge brez pomena, kakor da bi poskušal uspavati otroka.«

»Iztegnil sem dlan in se narahlo dotaknil njenega kožuha. Bila je topla in mehka. Ne moreš umreti brez imena, sem pomislil. Greta, srna Greta. To se mi je zdelo lepo ime za srno. Počasi sem jo božal in ji nežno šepetal zloge brez pomena, kakor da bi poskušal uspavati otroka.«

»Ko smo prišli do bolnišnice, smo videli petletne, šestletne otroke, ki so v bolnišnico vozili vozove z oslovsko vprego, na katerih so bili njihovi umirajoči starši.«

»V predelu, kjer razsajajo maligne celice, je popoln mir. Kaj dogaja? Nič dogaja. Samo en ptič leti nad njo, s pegicami po trebuščku, drozg! Drozg??! Zanj je, petnajstletnica, nabirala črve in preživel je. Opazuje ptičje pero, ki se vrtinči dol in pristane v njeni dlani. Pomisli, kako bi bilo leteti z njim. In že leti.«